Author: Teja

Na začetku kariere sem za 60 minut inštrukcij poslovne angleščine prejela 10 evrov.

Moj učenec? Sin bogate čečenske družine, ki ni imel pojma o osnovah angleščine, slovensko pa je govoril bolj za silo. Kljub temu je bila moja naloga, da ga pripeljem do suverenega obvladovanja POSLOVNE ANGLEŠČINE.

Ko sem končno zbrala pogum in predlagala dvig cene na 15 evrov za 45 minut, se je zgodba hitro zaključila. Bilo je preveč za njegov “budget” – čeprav se je na začetku rad tolkel po prsih, koliko parov Prada in Gucci čevljev ima v omari.

Skratka, direktor firme za inštrukcije ni bil zadovoljen z mano. Odpustil me je iz danes na jutri in mi še danes dolguje 100 €, ki mi jih ni nikoli izplačal. Če dodamo inflacijo in ves BS, ki spada zraven, je to v današnjem denarju dobrih 200 €. Brez bolniške in malice, seveda.

Mislite, da je bila to edina lekcija? Kje pa. Sledilo je sodelovanje s še eno firmo.

Ponudba je bila: “Plačamo ti 11 € za 45 min, imela boš 3 šolske ure skupaj.”

Slišalo se je OK, dokler niso prišla pravila:
– ne smeš delati pavz med urami,
– ne smeš iti na stranišče med urami
– prinesti moraš svoje liste za fotokopirni stroj.

Ne morem verjeti, da sem rekla “Ja”.
In potem za teh 11 € na uro:

– pod oknom učilnice je ves čas prisluškovala mama od direktorice in ji poročala, če res delam,
– s prešvicanimi pazduhami sem delala v avgustovski vročini, ker niso hoteli prižgati klime, “ker to troši elektriko”,
– trpela sem Kristusove muke s polnim mehurjem …
– … in bila hvaležna, da “imam delo”.

Rezultat?
✔️ Ure so bile opravljene.
❌ Nakazila ni bilo od nikoder.
😭 Računi so se nabirali, TRR pa je bil prazen.

Ko sem večkrat klicala direktorico na Pag in pri zadnjem klicu malo bolj odločno zahtevala plačilo, mi je zabrusila, da “ona ne bo sodelovala z ljudmi, ki tako pritiskajo nanjo”. Denar za položnice sem si na koncu sposodila od fotra.

Najverjetneje si mislite: “Ne morem verjet, da to berem.” Hvala za potrditev. Shranjeno. Natisnjeno. Verjetno bo plastificirano.

Tudi sicer sem svoj cenik pisala kot opravičilo.

Vsaka cifra je imela opombo:

“Če vam je preveč, vam lahko dam (na lepe oči) popust. Kar tako.”

Moje cene so bile:
– prilagodljive,
– skromne,
– samoponižujoče.

In dolgoročno popolnoma nevzdržne.

Ampak čaki.
To ni jamr. 😉

Ker: nikoli ni kriv naročnik.

Zgrda sem se naučila, da si sama postavljaš svoje cene in razpoložljivost.

Nekateri ljudje samo testirajo, kako daleč lahko gredo.

Postavljanje mej pa je tvoja odgovornost. In moč.

Zato – ena modrost, ki sem se je naučila na težji način.

Cena ni izpit iz duhovnosti.

Niti bon za empatijo.

CENA JE FILTER.
Za koga delaš.

Kako delaš.
In koliko zdržijo tvoji živci. 🙂

Ko mi danes kdo napiše:
“Tvoje cene so čist previsoke…”

… to ni znak, da moram znižati cene.

To je znak, da bodo kmalu prišli pravi ljudje ki bodo pripravljeni plačati to ceno!

💡 MINI PODJETNIŠKI NASVET ZATE:

Razmisli, kako boš ti postavila svojo ceno – tako, da boš z njo privlačila prave ljudi. In odganjala tiste, ki bi ti pustili prazen račun in poln mehur.

Če si kdaj delala zaradi “priložnosti”, “reklame” ali ker ti je bilo “nerodno zaračunat” …

Samo komentiraj na ta post: “Nikoli več!”

Teja Vidmar 💁🏼‍♀️
Badass Direktorica podjetja SEDIPET

Mi še ne slediš?

Joj, to je pa treba popraviti🤗👇

Tiktok: @teja.sedipet
Instagram: @sedipet
Facebook: @sedipet

#sedipet #500podjetnic #podjetnica #kariera #spjevka